Ostale cerkve na območju občine Železna Kapla

Podružnična cerkev sv. Lenarta je ena najvišje ležečih cerkev na avstrijskem Koroškem (1330 m).

Cerkev obdaja železna veriga, kar je značilno za vse cerkve posvečene svetemu Lenartu visoko v hribovju. Veriga naj bi bila sestavljena iz uzd turških konjev.

Sveti Lenart je zaščitnik ujetnikov in ubežnikov ter urgentnih pomočnikov pri boleznih živine. Cerkve posvečene sv. Lenartu so namreč v preteklosti imele pravico do azila. Kadar se je preganjanemu zločincu ali vojnemu ubežniku uspelo zateči v takšno cerkev, ga niso smeli aretirati. Pred letom 1848, ko je vojaška obveza trajala 12 let, nemalokrat pa tudi 20 let, so naborniki pogosto zbežali v gorovje in se običajno lotili gozdarskih del. Ko jih je nato iskala oblast, so se zatekli v cerkve sv. Lenarta. 

Današnja cerkev ni izvorna cerkev, kajti ta je stala nekaj metrov bolj severovzhodno. Stara cerkev sv. Lenarta je bila zelo poškodovana, zato so morali leta 1643 njene zidove povezati z železnimi palicami. Stara cerkev je imela zgolj glavni oltar. Temelji menz obeh stranskih oltarjev so bili že posvečeni, zato je vizitator leta 1643 odredil postavitev kipov svečenikov za oba stranska oltarja. Stara kipa sta bila namreč v tako slabem stanju, da je predlagal, da ju sežgejo.

Današnja cerkev izvira iz leta 1696. Tudi ta je bila poškodovana v potresu. Poškodovani obok slavoloka so tudi tokrat povezali z železnimi palicami. V istem letu je naddiakon in rektor Franciscus Coballius odredil prenos posvečenega oltarja iz stare cerkve v novo in odobril nadaljnje praznovanje posvetitvenega cerkvenega praznika. Na naslednji vizitaciji je naddiakon Felix Coronini vernikom naročil, da za posvečenje zberejo darove (hrano in denar).

Ljudje še danes pripovedujejo, da je cerkev prišel posvetiti tako star škof, da so ga morali nositi na hrib, kjer je posvetil cerkev in sveti vodnjak. To je bil škof Franz Kaspar von Station (1673–1704). Posvečenje je potekalo v tednu pred velikim šmarnom. Škof je bil tedaj star 67 let.

Nova – današnja – cerkev je zgrajena v baročnem stilu. Sestavljena je iz prezbiterija, poleg katerega je na južni strani dograjena manjša zakristija, iz ladje, ki je pokrita z lepo poslikanim, ravnim lesenim stropom, in zvonika na zahodni strani.  
Strop izhaja iz leta 1670. Dosedanja predvidevanja, da je bila cerkev zgrajena istega leta, se ne ujemajo z dejstvom, da je bil strop prenesen iz stare cerkve, kar potrjuje tudi izjava vizitatorja iz leta 1696: “superstes, asseribus tectum integrum tranferatur”.

Glavni oltar krasi kip svetega Lenarta, ki izhaja iz novejšega časa. Leta 1933 je duhovnik Železna Kaple na podstrešju našel originalni gotski kip, ki bo vrnjen na svoje mesto na oltarju. Stranski figuri na tem oltarju sta kipa svetega Florijana in svetega Gregorja.

Prvi stranski oltar je posvečen svetemu Lovrencu, na drugem pa je zanimiva podoba svetega Teodorja Tira, rimskega vojaka, ki je umrl leta 304. Na mesto meča ima v roki baklo, na glavi pa trnovo krono.

Vsako leto na drugo nedeljo v avgustu poteka župnijski praznik svetega Lenarta.

Podružnična cerkev svete Margarete je majhna in ozka. Zgrajena je v gotskem stilu in ima rebrast obok. Na južni strani je prizidan zvonik, v njegovem pritličju pa se nahaja zakristija. Leta 1643 je vizitator odredil obnovo strehe zvonika in beljenje sten.

V istem letu so postavili oltarje, ki stojijo še danes. Glavni oltar je posvečen sveti Margareti. Prvi stranski oltar je posvečen svetemu Gregorju, drugi pa sveti Gertrudi. Za te svetnike je vizitator naročil nabavo novih podob. Leta 1692 je odredil dozidavo ladijskih sten, kar je razvidno iz letnice, vtisnjene na prezbiteriju (1696). Zahvalne podobe izvirajo iz leta 1690.

Vsi trije leseni oltarji izvirajo iz 17. stoletja.

Na cerkvenem zboru, ki je potekal 15. 02. 1634 v Dobrli vasi pod predsedstvom celovškega rektorja, je zbor zahteval, da je pri obnovah podružničnih cerkev sv. Margarete in sv. Lenarta od sedaj naprej vedno prisoten nadzornik.

Leta 1643 je sledila obnova strehe zvonika, zato predvidevamo, da je bila cerkev zgrajena okoli leta 1600, čeprav se v urbarju iz leta 1614 še ne pojavlja.

Vsako prvo nedeljo v avgustu se praznuje cerkveni praznik svete Margarete.

Cerkev je po pričevanju najstarejša daleč naokoli in je bila nekoč tudi znana romarska cerkev z dolgimi procesijami romarjev od blizu in daleč.

Na župnijskem dvorišču izvira izvir Mrzla voda, ki ne presahne niti v najhujši suši. Izviru pripisujejo izredno zdravilno moč. Ljudsko izročilo pripoveduje, da je Mati božja na tem mestu uslišala bolno romarico, ki je prosila za pomoč. Pred njo je na površje privrel izvir in bolnica je po nekaj požirkih te vode ozdravela.

Zgodovinski viri navajajo, da je na tem mestu že v 12. stoletju stala Marijina cerkev, ki je leta 1357 dobila drugega zavetnika, svetega Janeza Krstnika. Vsi trije baročni oltarji so leseni, na glavnem oltarju stoji Marijin kip z Jezuščkom.    

Hribovska cerkvica v Kortah

Cerkvico je leta 1860 zgradil lastnik okoliških posestev Pristovnik za 4000 guldnov. Ob cerkvici je tudi pokopališče in župnišče.   

Cerkev na prelazu Luže je prava redkost, saj je bila zgrajena na pobudo Floriana Sadovnika oz. Riepla in je v zasebni lasti.

Namenjena je vsem religijam. Vsak, ki obišče cerkev, naj pozvoni na zvonec! To prinaša srečo!

Cerkev lahko obiščete kadarkoli, saj je vedno odprta!

Cerkvena ladja in zvonik sta zgrajena v romanskem slogu. V 16. stoletju je bila na južni strani prizidana stranska ladja, ki je bila deloma urejena kot grobnica za komendatorje.

Zaključni profil na eni strani uprizarja golobico, zaključni profil na drugi strani pa srnjaka. Vsi oltarji so baročni in izdelani iz lesa.

Kostnica je dvonadstropna. Tloris kostnice predstavljata dva koncentrična kroga. Notranjost kostnice z odlično ohranjenim kupolastim obokom je edinstvena.

Krasijo jo tudi zelo zanimive freske, ki so bile odkrite leta 1957. Freske uprizarjajo Madono, ki z Jezuščkom v naročju sedi na Luninem siju. Podobo uokvirja za to obdobje značilen renesančni zaključek iz 16. stoletja.

Podružnična cerkev na Obirskem

Cerkev je bila zgrajena leta 1493 v poznogotskem stilu. Stoji na hribu v bližini Obirske cerkve.

Ladja je dolga 10 m in široka 8 m ter ima raven leseni strop. Prezbiterij ima osem kotno obliko. V zaključnih profilih so izoblikovani cvetovi vrtnic in lilij. Za glavnim oltarjem je okno z gotskim krogovičjem. Izredno zanimive so tudi rezbarije na oltarjih.